Projekti dvonadstropnih lesenih hiš

Gradnja podeželskih hiš je tema, ki zanima veliko ljudi – od strokovnjakov do tistih, ki le sanjajo o lastni počitniški hiši in življenju zunaj mesta. Eno od prvih vprašanj, ki se pojavi na začetku gradnje zasebne hiše, je: „Kaj je boljše – enonadstropna ali dvonadstropna hiša?“ Enoznačnega odgovora, seveda, ni tako lahko podati.

Glavni dejavnik, ki vpliva na izbiro, kakšno hišo je bolje zgraditi – eno- ali dvonadstropno – je velikost gradbene parcele. Kadar ima parcela majhno površino in podolgovato obliko, je treba upoštevati to posebnost, saj se na takšni parceli ne bo prilegal vsak projekt. Na majhnih parcelah je najpraktičneje zgraditi dvonadstropno hišo, medtem ko lastniki večjih parcel lahko izbirajo med več variantami gradbenih rešitev. (Ob pravilni zasnovi bodo na veliki parceli dobro izgledale tako enonadstropne kot dvonadstropne hiše.)

Pri izbiri projekta pomembno vlogo igra tudi površina same stavbe. Tu velja upoštevati nekaj glavnih dejavnikov:

• Enonadstropna hiša s površino nad 200 kvadratnih metrov bo večinoma izgledala preveč podolgovata in ploska. Zato hiše z veliko površino pogosteje gradijo na dve nadstropji. To ne le izboljša zunanji videz, ampak tudi naredi hišo prijetnejšo za bivanje.
• Kadar je skupna površina stavbe, nasprotno, manjša od 120 kvadratnih metrov, lahko njena delitev na nadstropja povzroči več zapletov pri razporeditvi prostorov. Zato je takšne hiše veliko bolj praktično zgraditi na enem nadstropju.
• Če pa načrtujete gradnjo hiše s skupno površino od 100 do 200 kvadratnih metrov, je izbira števila nadstropij stvar okusa in lastnosti parcele.

S naraščajočo popularnostjo in povpraševanjem po bivanju na podeželju, ki ga gradijo za trajno bivanje ali za oddih, narašča tudi število stilskih rešitev, ki takšne hiše naredijo drugačne od drugih, celo edinstvene. Na podeželsko življenje se pri tem vse pogosteje odločajo tudi precej premožni mestni prebivalci, ki jim omejen prostor tudi velikega stanovanja ne omogoča doseči potrebne ravni udobja in uresničiti svoje razumevanje bivanja, ki ustreza njihovemu statusu.

Po definiciji se „druga svetloba“ imenuje tisti del prostora nadstropja v večnadstropni konstrukciji, ki se razteza tudi na zgornja nadstropja in se odraža na njihovih tlorisih. Preprosteje povedano, nad takšnim nadstropjem preprosto ni stropa, z zgoraj ležečega nadstropja pa je viden del prostora spodnjega nadstropja. Veliko lažje boste razumeli, kaj je hiša z drugo svetlobo, s pomočjo fotografij takšne arhitekturne rešitve. Projekt podeželske hiše z drugo svetlobo pri tem ne postavlja omejitev glede tega, na koliko nadstropij se lahko ta skupni prostor razteza. Torej, če govorimo o podeželski hiši, katere število nadstropij redko presega 3 (vključno s podstrešjem), lahko govorimo o naslednjih variantah:

• enonadstropna hiša z drugo svetlobo, kjer je skupni del prostora v podstrešju;
• dvonadstropna hiša z drugo svetlobo s polnopravnim drugim nadstropjem, nad katerim je lahko tudi popolnoma izolirano bivalno podstrešje;
• zasebna hiša z drugo svetlobo z dvema polnopravnima nadstropjema in podstrešjem.

O možnosti ustvariti drugi prostor v hiši z nebivalnim podstrešnim prostorom ni posebnega smisla govoriti, saj ga je treba enako kakovostno izolirati, zvočno izolirati in zastekliti del stene ali celo strehe – sicer bi lahko o pripadnosti takšni zasnovi govorili le z veliko rezervo.

Poleg tega samo ime predpostavlja dobro naravno osvetlitev, ki nastane v coni skupnega prostora bodisi z dvema vrstama oken, ki pripadajo prvemu in drugemu nadstropju, bodisi s celovito panoramsko zasteklitvijo. Zaradi tega je skupni prostor dobro osvetljen, pod pogojem, da okna hiše na strani skupnega prostora gledajo na sončno stran.

Na splošno lahko projekt hiše z drugo svetlobo, katerega razporeditev je treba posebej skrbno obdelati že v fazi načrtovanja, ima tudi več nadstropij – vse je odvisno od želja bodočega lastnika in njegovih finančnih zmožnosti.

Glavna prednost gradnje dvonadstropne hiše je, seveda, da zavzema manj prostora na parceli. Poleg tega pridobite lep lastni razgled skozi okna drugega nadstropja. Imate več možnosti pri oblikovanju prostora, saj lahko v drugem nadstropju naredite panoramska okna, balkon ali teraso.

Dvonadstropna hiša ima tudi nedvomno prednost z vidika energetske učinkovitosti. To je povezano s tem, da se toplota iz prvega nadstropja ne izgublja v podstrešje, temveč se dviga v drugo nadstropje, ki ga tako ogreva.

Po statistiki je v enonadstropni hiši za 10 % topleje kot v dvonadstropni. Poleti je v enonadstropni hiši hladneje (če je zasenčena z drevesi), pozimi pa topleje – ker manj izstopa navzgor.

Podstrešje je izkoriščen prostor pod streho, bivalni ali nebivalni. Nadstropje pa je po definiciji „del prostora stavbe med dvema horizontalnima stropovoma (med tlemi in stropom), kjer so prostori; raven stavbe nad (ali pod) ravnjo tal“.

Število nadstropij je po zakonodaji število nadzemnih nadstropij, vključno s tehničnim nadstropjem, podstrešjem in tudi kletjo, če je zgornji del njenega stropa vsaj 2 metra nad povprečno ravnjo terena.

Podstrešje se torej šteje za nadstropje. Poudarjamo, da se površina prostorov podstrešja všteva v skupno kvadraturo stavbe.

Če govorimo o počitniških hišah, je štetje nadstropij podobno: če so ti prostori ogrevani in primerni za celoletno bivanje, se njihova površina všteva v skupno površino stavbe.