Lesena hiša iz masivnega lesa

Mnoge lastnike parcel, ki se lotevajo gradnje, skrbi življenjska doba lesene hiše iz masiva — prav to vprašanje se najpogosteje obravnava s predstavniki gradbenih podjetij. V povprečju je doba uporabe lesenih stavb od 50 do 100 let, pri čemer v veliki meri ni odvisna od podnebnih dejavnikov, temveč od kakovosti uporabljenih materialov, pravilnosti gradnje in uporabe. Ob pravilni sestavi in redni negi lahko takšna stavba služi več generacijam stanovalcev brez temeljite prenove.

Pri izbiri tehnologije gradnje se mnogi naročniki ne morejo odločiti, katera hiša je boljša — skeletna ali iz masivnega lesa. Obe konstrukciji imata svoje prednosti in določene posebnosti.

Od zunaj je hiša iz masivnega lesa videti zelo lepo: na takšni stavbi se zunanja obloga ne izvede, da se ne bi skrila lepota lesene fasade.

Skeletna hiša je konstrukcija iz oblanih desk, ki se z zunanje in notranje strani obloži z izolacijo, vezanimi ploščami ali OSB ploščami. Glavna razlika med skeletno hišo in hišo iz masiva je v tehnologiji gradnje. Stene iz masivnega lesa se zlagajo v tesnih vrstah. Pri skeletni hiši deske služijo kot osnova, „okostje”, na katerega se nanese obloga.

Glede zanesljivosti in uporabe je hiša iz masivnega lesa boljša izbira, saj za razliko od skeletne nima spojev kovina-les-kovina, ki sčasoma korodirajo in se deformirajo.

Če izberete gradnjo iz masivnega lesa „s posedanjem”, priporočamo, da počakate do 12 mesecev, da konstrukcija dobi končno, „stisnjeno” obliko. Takojšnja vselitev v takšno hišo prinaša vrsto neprijetnih posledic.

Alternativa je gradnja iz suhega lepljenega lameliranega lesa, ki lastnikom omogoča hitro predajo stavbe v uporabo.

Ob dobrem ogrevalnem sistemu bo hiša iz masivnega lesa s stenami debeline od 180 mm ohranila toploto tudi pri 40 stopinjah pod ničlo. Naše stranke so povedale, da se pozimi v hiši iz masiva počutijo povsem udobno tudi brez plasti izolacije na stenah.

To ni presenetljivo. Na splošno lesene hiše bolje zadržujejo toploto kot opečne stavbe. Zaradi tega se takšne hiše v hladnih mesecih zlahka ogrevajo: lesena počitniška hiša se hitro segreje in toploto oddaja počasi. Poleg tega les vpija odvečno vlago v prostoru ali jo oddaja, ko je zrak presuh.

Najbolj priljubljen način ogrevanja hiše iz masiva je plin. Drugo mesto trdno držijo električni konvektorji. Srečati je mogoče tudi vodne ogrevalne sisteme. Samo po sebi je razumljivo, da je treba pred začetkom montaže sistema zelo podrobno preučiti značilnosti in lastnosti vseh različic.
Če se pri izbiri vrste ogrevanja odločite za vodno različico, boste morali določiti vrsto uporabljenega goriva. Vsaka vrsta ima svoje posebnosti, zato je treba izbrati tisto, ki ustreza vašim zahtevam. Včasih je mogoče kombinirati več vrst.

S tehnološkega vidika je pri gradnji hiše iz masivnega lesa najbolj pravilno ravnati tako:

• jeseni izvesti temelje. Tudi če betoniranje poteka pri zmrzali 10–15 stopinj, sodobne tehnologije omogočajo, da se mešanici dodajo posebni dodatki, ki „grejejo” beton do njegove strditve. Po treh dneh je osnova hiše pripravljena in zmrzal ji ne more do živega. Po nadaljnjih dveh tednih pa je mogoče začeti z gradnjo. Druga možnost temeljev za leseno hišo so vijačni piloti;
• pozimi postaviti stene, medetažne konstrukcije, špirovce in prekriti streho;
• spomladi počakati na posedanje. Ta čas se uspešno izkoristi za zbiranje sredstev za nadaljnja gradbena dela;
• poleti izvesti zaključna dela in se vseliti.